Alen Novak je z nogometom začel že zelo zgodaj, prve treninge je opravil, ko je bil star pet let. Že od malih nog navija za angleški Manchester United, njegov vzornik pa je Marcus Rashford, prav tako nogometaš »rdečih vragov«.
Tudi on je ostal Muri zvest v težkih časih in je vedno nosil samo čarno-bejli dres. »Ne morem si predstavljati, da bi kdaj moral igrati proti Muri. Tudi zato nikoli nisem odšel, prav tako pa je klub vedno verjel vame in mi stal ob strani,« pravi Novak in pripomni, da ni bilo lahko gledati, kako so igralci odhajali drugam. Priložnosti, da bi treniral s člani še ni dobil, se pa nadeja, da se bo zgodilo tudi to.
Seveda tudi njemu ni tuje igranje videoigre Fifa, kjer pravi, da ga redko kdo premaga. Najbolj zanimivi so dvoboji z Lanom Erjavcem, ki smo ga predstavili prejšnjič. Želi si, da bi nogomet igral na čim višjem nivoju in da bi ta bil del njegovega vsakdana tudi po koncu igralske kariere. Mu pa ni bilo vedno lahko. »Najtežje je bilo, ko sem bil vhodni kadet in nisem igral skoraj nič. Ampak takrat moraš delati še bolj. Spomnim se tudi poraza v finalu Nike Cupa, ki ni bil prijeten,« se spominja težjih trenutkov pri Muri. Po drugi strani pa je tudi iz Nike Cupa en lepših spominov, ko je zabil zadetek za nadaljevanje proti Aluminiju.
Kot desni bočni branilec si želi nivo igre še dvigniti. »Predvsem moram izboljšati svoj sprejem žoge,« pravi. S soigralci se je v preteklih mesecih moral navaditi tudi na nove razmere, treningi so bili prekinjeni, tekem ni bilo. »Seveda tega nismo bili vajeni, saj se je prvič zgodilo nekaj takšnega. Klub se je dobro odzval in pripravil program, ki nam je omogočil učinkovito individualno vadbo,« pravi Novak, ki bo s soigralci ponovno moral trenirati doma.
Med soigralci je bilo precej razočaranja in jeze zaradi takšnih odločitev, a so se morali sprijazniti. Upa, da bo to stanje čimprej minilo in se bodo lahko vrnili na igrišče. Se pa v tem času tudi spominja stvari, ki so mu ostale v spominu. »Lepa izkušnja je bila, ko smo članske nogometaše pospremili na igrišče, ko je bila tekma z Laziem. To je bilo nekaj izjemnega. Rad pa se spomnim tudi štirih zadetkov, ki sem jih na eni tekmi zabil proti Rudarju,« pove Alen.
Za konec nam zaupa še, da poleg videoigric rad odide na sprehod z najboljšo prijateljico in pogleda kakšno dobro serijo. Verjetno pa nikoli ne bi uganili, kaj bi bil, če ne bi bil nogometaš? Čeprav si življenja brez nogometa ne predstavlja pravi, da bi bil verjetno bodybuilder.
