Letos poleti je Nikola Petković okrepil čarno-bejle, bil je želja trenerja Damirja Čontale, ki si je v napadu zaželel drugačen tip nogometaša. Nikola je zgodbo pri Muri začel zelo dobro, saj je zabil na evropski tekmi proti Sfintul Gheorghe in nato še za popoln preobrat proti Domžalam za zmago s 4 : 3. Na tekmi s Celjem je prispeval še natančno asistenco za zadetek Mihaela Klepača, nato pa je prišla tekma z Radomljami in slabe novice. Še drugič v karieri je nastradalo koleno, kar je pomenilo daljšo odsotnost z zelenic.
»V polčasu tekme sem mislil, da je šlo vse v kolenu po zlu. Seveda te v tem trenutku preplavijo čustva in nato samo čakaš, kaj bo pokazalo slikanje. V takšnih trenutkih moraš ostati miren ne glede na to, kaj bodo pokazale preiskave in gledati naprej, ker tega kar se je zgodilo ne moreš spremeniti. Seveda nekaj dni traja, da sprejmeš to, kar se je zgodilo, nato pa je potrebno dvigniti glavo in se posvetiti temu, da dan za dnem napreduješ na poti do okrevanja,« pravi Nikola, ki je moral pod nož, k sreči pa poškodba kolena ni bila tako hudo, kot je sprva predvideval. »Imel sem srečo v nesreči. Operacija je bila uspešna in sledile so vaje s fizioterapevti, nato pa delo na moči in vzdržljivosti, kjer sem s pomočjo kondicijskih trenerjev prišel do želene ravni. Moram poudariti, da so opravili dobro delo, bili dostopni ob vsaki priložnosti in zato je bilo še toliko lažje«.
Kot pravi, je bilo lažje tudi zaradi podpore, ki jo je imel od prvega dne poškodbe. »Veliko pomaga, da ti v takem trenutku vsi stojijo ob strani, tudi tukaj se pokaže veličina kluba. Vsakič, ko sem govoril s komer koli iz kluba sem dobil besede podpore, soigralci in trenerski štab so mi stali ob strani, me spodbujali in tudi zato je morda okrevanje potekalo hitreje in kar je še pomembno, tudi psihično se je potem lažje spopadati z vsem skupaj,« pravi Nikola, ki se je na igrišče vrnil na tekmi z Gorico. Toda že v enem od prvih duelov je vsem zastal dih, ko je obležal na tleh. »K sreči ni bilo nič takega, manjši udarec, ki mi je vzel dan ali dva treninga, nič drugega. Veseli me, da bom ekipi lahko pomagal še na zadnjih treh preizkušnjah v jesenskem delu prvenstva. Moj cilj je bil, da se vrnem čimprej, da lahko pomagam ekipi, da sem lahko z njimi«.
S tribun je lahko v času okrevanja spremljal kako se je ekipa dvignila in pred zaključno fazo jesenskega dela prišla v dober položaj. »Seveda je to nadvse pomembno. Vedno smo verjeli in vedeli, da imamo kvaliteto, končno se je to tudi pokazalo na terenu. Verjamem, da bomo jesenski del prvenstva zaključili v tem ritmu in potem s takimi igrami nadaljevali tudi spomladi. Pomembno je, da vsak da svoj maksimum in verjamem, da bomo še naprej uspešni«.