Oliver Ignjič je naslednji v vrsti nogometašev, ki je vseskozi igral za Muro. Z igranjem je začel pri petih letih, saj sta ga za nogomet navdušila oče in brat. Pravi, da vzornika nima, poleg Mure pa navija tudi za angleški Manchester United.
O drugem, kot o igranju za Muro niti ne razmišlja. Da bi odšel drugam, ni nikoli razmišljal. Tudi v težkih časih to zanj ni bila opcija. »Zame je Mura prvi klub in vedno bo na prvem mestu. Čeprav v časih, ko je šlo vse navzdol ni bilo prave možnosti za napredek, nikoli nisem želel drugam,« pravi Oliver.
V Muri tudi želi graditi svojo kariero. Najprej v mlajših selekcijah, kasneje pa tudi pri članih. »Sanjam o tem, da bi zaigral pred polno Fazanerijo. Za vse fante, ki se prebijamo iz mlajših selekcij je to izjemna motivacija,« razmišlja Oliver, ki v prostem času rad spremlja tudi ostale športe in se druži s prijatelji.
Zanj bi lahko dejali, da je »univerzalec«, saj se je preizkusil že na veliko igralnih položajih. »Igram na poziciji vezista, sem pa v preteklosti bil tudi vratar, igral sem osrednjega branilca, napadalca, preizkusil sem se tudi na krilni pozicij. Edino, kar še nisem igral, je bočni branilec,« smeje razlaga Oliver.
Zase pravi, da bi igral košarko, v kolikor ne bi bil nogometaš. To je namreč tudi šport, ki ga poleg smučanja največ spremlja. Zelo rad se spominja tekme med Muro in Olimpijo v Stožicah, ko je Tomi Horvat v zadnjih minutah dosegel dva zadetka. Poleg tekme s Celjem, ko je za 1 : 1 in Evropo zadel Amadej Maroša, mu je tekma v Ljubljani tista najljubša. Kot nogometašu pa mu trenutno največ pomenita zmagi nad Dinamom iz Zagreba in Crveno Zvezdo. Ju bo nekoč premagal tudi v članskem moštvu? Bomo videli.
