Ste na polovici priprav na novo sezono. So noge kaj težke?
Noge so še vedno težke, je pa to v tej fazi priprav nekaj normalnega. Treniramo pa zelo dobro, kvalitetno in bomo do prvih tekem vsekakor nared.
Tema najinega pogovora bo predvsem Evropa in Maccabi. Kakšna je bila prva misel, ko si izvedel za Maccabi?
Igralci se nismo obremenjevali s tem koga bomo dobili za nasprotnika. Maccabi je izjemno kvalitetna ekipa in temu primerno se bomo na njih pripravili. Doslej se še nismo posebej pripravljali na njih, bo pa to sledilo v prihodnjih dneh.
Si se že kaj seznanil z Maccabijem, si morebiti po spletu pogledal kakšne informacije o tem klubu?
Omenil sem že, da gre za dobro ekipo, ki se vsako leto bori za naslov prvaka v Izraelu. Imajo zelo zveste in fanatične navijače.
Si eden redkih v tej ekipi z evropskimi izkušnjami. Te soigralci o tem kdaj kaj sprašujejo?
Igralci še nismo o tem debatirali. S tem, ko se bo tekma bližala bo po vsej verjetnosti kakšen pogovor nanesel na to temo.
Prvo tekmo igrate v gosteh, drugo na Fazaneriji. Tvoje mnenje?
Sem zelo vesel, da igramo povratno tekmo doma. V tekmah na izpadanje lahko na povratni tekmi računamo na številčnost naše publike, kakor tudi domač teren.
Kakšni so tvoji spomini na leto 2012, ko ste za nekatere kar presenetljivo prišli do play offa za Ligo Europa?
Gre za izjemno lepe spomine, kjer smo uspeli narediti zelo, zelo dober rezultat. Takrat se mogoče tega še nismo tako dobro zavedali, kot se danes.
Navzven je izgledalo, da ste bili takratni igralci Mure ekipa z velikim E-jem.
Tako kot smo danes, smo tudi takrat bili igralci zelo homogeni in smo se borili eden za drugega. Je pa to eden izmed najpomembnejših faktorjev, ne samo na evropskih, temveč tudi na prvenstvenih tekmah. Ta bo tudi izjemno pomembno proti Maccabiju.
V preteklosti si igral na sredini, lani si zelo dobro igral tudi v obrambi. Kje je več garanja in katero mesto ti bolj ustreza?
Na vsaki poziciji se je potrebno boriti in vsako igralno mesto prinaša določene obveznosti. Vsepovsod je potrebno biti maksimalen. Sam se vedno prilagodim in podredim ekipi, tako da mi je vseeno, če sem bolj pomaknjen nazaj ali naprej.
Z 28. leti si še mlad, pa vendar najstarejši med soigralci. Kako se počutiš v tej vlogi?
To je res ja (smeh). Treniram, igram in se trudim po najboljših močeh. Vmes pomagam mlajšim soigralcem s kakšnimi nasveti.
Okusil si tudi kruh v tujini, saj si bil član Spartaka iz Trnave ter Kaisarja in Akzhayika iz Kazahstana. Bi se ob ustrezni ponudbi še enkrat odpravil v tujino?
V tem trenutku sem povsem osredotočen na Muro, če bi pa prišla kakšna ponudba bi pa o tem razmislil in bi se pogovoril s klubom.
